Mladika je leta 2019 praznovala 50-letnico izhajanja. Ob tem jubileju so Tim Topić, Filip Živković in Jure Žigon posneli filmski poklon Mladiki. Film M50 je bil premierno predstavljen v četrtek, 15. novembra 2018, ob 13. uri v učilnici 115. Sledila je okrogla miza, katere so se poleg ustvarjalcev filma udeležila nekdanja mentorica profesorica Nadja Gliha Olenik in nekdanji urednik Vasja Čepič.
Tri zgodbe, ki se dogajajo na treh glavnih prizoriščih in s tremi igralci, postanejo časovno potovanje. Opazujemo tri glavna Mladikina obdobja: klasično obdobje (Narodna galerija – Oskar Mastnak - Sokolov), moderno obdobje (Moderna galerija – Kim Svetelj) in sodobnost (Muzej sodobne umetnosti – Tim Topić). Vmes so prizori iz Narodne in univerzitetne knjižnice, ki v filmu predstavlja vedno navzoč hram, skoraj tempelj literarne umetnosti, kjer kot uradno izdane publikacije v RS hranijo tudi Mladike.
Osvežujoča uporaba skladbe “The Curse” danske kantavtorice Agnes Obel, katere besedilo v prenesenem pomenu sporoča, da je človeštvu v zibelko dana zmožnost ustvarjanja in prepoznavanja simbolike (te se ustvarjalci filma veliko poslužujejo) ter da je ta dar blagoslov in hkrati tudi dvorezen meč, saj simbolnega prepoznavanja ne moremo kar “izključiti”. Celo življenje smo obsojeni na iskanje, in to je po njenem mnenju prekletstvo (eng. curse).
Naslovnica prvega dijaškega glasila na učiteljišču, katerega glavni urednik je bil pesnik Niko Grafenauer.
Pesmi pesnika Nika Grafenauerja, takratnega dijaka učiteljišča
Preliv je bil leta 1960 preimenovan v Resljevo 12.
Poziv k izbiri novega imena šolskega glasila je bil objavljen v prvi številki Resljeve 12. Zakaj je bilo izbrano ravno ime Mladika, ni znano.
Prva številka Mladike je izšla februarja leta 1969.
Prva ilustrirana naslovnica Mladike. V preteklih letih so bile na naslovnicah grafike, navadno enake za več številk.
Prve objavljene fotografije v Mladiki prikazujejo prihod takratnega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza - Tita v Črno goro.
Prva objava fotografije na naslovnici Mladike, katere avtor je danes znani fotograf Jože Suhadolnik.
Ilustracija na zadnji strani Mladike, ki je vodstvo šole zbodla zaradi citata iz Svetega pisma in namiga na razpad Jugoslavije. Naključje je, da je križ zapičen ravno v območje, kjer je nekaj let kasneje vojna izbruhnila v najbolj krvavih odtenkih. Mladika s to ilustracijo ni smela iziti, zato so skoraj celotni nakladi odtrgali zadnjo stran. Ohranil se je le en izvod, ker ga je mentorica Vlasta Luštek skrila.
Ena od bolj divjih naslovnic Mladike, pri kateri je sodeloval ledinec Matej De Cecco, ki je zdaj uspešen ilustrator.
Prva barvna naslovnica Mladike
Naslovnica prve številke Mladike v šolskem letu 2013/14 je delo Fedje Šičarova.
Avtorica naslovnice je Lana Janežič.
Prva Mladika, ki je izšla v celoti v barvi (poprejšnja leta je bila notranjost vedno črno-bela).
Avtorica naslovnice je Veronika Senica, grafični oblikovalec Tim Topić, avtorica fotografij pa Loti Rajič.
Naslovnica prve številke Mladike v šolskem letu 2018/19. Je prva številka v Mladikinem 50. letniku in zato posvečena prav temu jubileju. Spada v posebno serijo treh Mladik, ki so izšle v šolskem letu 2018/19, katerih naslovnice se vsebinsko povezujejo s filmom M50, ki je nastal ob Mladikinem jubileju.
Model na naslovnici je dijak Oskar Mastnak - Sokolov, ki je bil fotografiran na razstavi Ivane Kobilce v Narodni galeriji Slovenije. Avtor fotografije je Filip Živković, umetniški vodja revije in grafični oblikovalec ter vodja projekta M50 je Tim Topić.
Mladika je leta 2019 praznovala 50-letnico izhajanja. Ob tem jubileju so Tim Topić, Filip Živković in Jure Žigon posneli filmski poklon Mladiki. Film M50 je bil premierno predstavljen v četrtek, 15. novembra 2018, ob 13. uri v učilnici 115. Sledila je okrogla miza, katere so se poleg ustvarjalcev filma udeležila nekdanja mentorica profesorica Nadja Gliha Olenik in nekdanji urednika Vasja Čepič.
Tri zgodbe, ki se dogajajo na treh glavnih prizoriščih in s tremi igralci, postanejo časovno potovanje. Opazujemo tri glavna Mladikina obdobja: klasično obdobje (Narodna galerija – Oskar Mastnak - Sokolov), moderno obdobje (Moderna galerija – Kim Svetelj) in sodobnost (Muzej sodobne umetnosti – Tim Topić). Vmes so prizori iz Narodne in univerzitetne knjižnice, ki v filmu predstavlja vedno navzoč hram, skoraj tempelj literarne umetnosti, kjer kot uradno izdane publikacije v RS hranijo tudi Mladike.
Osvežujoča uporaba skladbe “The Curse” danske kantavtorice Agnes Obel, katere besedilo v prenesenem pomenu sporoča, da je človeštvu v zibelko dana zmožnost ustvarjanja in prepoznavanja simbolike (te se ustvarjalci filma veliko poslužujejo) ter da je ta dar blagoslov in hkrati tudi dvorezen meč, saj simbolnega prepoznavanja ne moremo kar “izključiti”. Celo življenje smo obsojeni na iskanje, in to je po njenem mnenju prekletstvo (eng. curse).